Kako čuječnost lahko pomaga pri psihoterapiji in psihoanalizi?
Avtor: Matt Wisniewski
Čuječnost sama po sebi ni čudežno zdravilo. Je orodje, ki nam pomaga pri spremljanju življenja in procesov, skozi katere živimo. Zato je za vse psihoterapevtske tehnike zelo dobra podpora in se z njimi dopolnjuje. Med učitelji čuječnosti je veliko psihoterapevtov. Njena kvaliteta je predvsem v tem, da veliko bolj zavestno vzpostavljamo odnos do sebe. Ko smo v stiski, je težko biti ljubeč in prijazen, ampak ravno takrat nam je lahko v pomoč, če se zmoremo postaviti v pozicijo neobsojajočega opazovalca svojih občutkov. Izkušnje so pokazale, da je večina ljudi slej ko prej pripravljena na tovrsten stik s sabo, zanj pa sta potrebna pozornost in čas.
Občutki niso vzrok naših stanj, ampak so posledica. Pomembno je, da razumemo, kaj je njihova funkcija. Če nas čustvovanje preplavlja, takrat smo težko prisotni s tem, kar se z nami dogaja. Čuječnost pa nam lahko pomaga razviti dva vidika odnosa do sebe, ki sta vzajemno povezana.
Po eni strani z opazovanjem razvijamo samorefleksijo in preko nje sočutje, ki je ključno za sprejemanje sebe, svojih občutkov in misli. Če priznamo ‘to, kar je’, se pogosto pokaže, da naši občutki nosijo pomembno sporočilo, ki se nas lahko dotakne šele, ko te občutke v celoti sprejmemo. To seveda potrebuje svoj čas in prostor. V čuječnosti tovrstno nežno potrpežljivost negujemo s t.i. ‘ljubečo naklonjenostjo’ (angleško: loving kindness). Sočutje, ki ga razvijemo do sebe, je potem po naravnem sosledju stvari dostopno tudi drugim.
Ravno preko sočutja pa se spet razvija tudi vidik radovednega, neobsojajočega sprejemanja. Oboje se vzpostavlja vzporedno – bolj, ko se poznamo in zavedamo sebe, bolj bomo razumeli, kako delujemo in bolj bomo lahko sočutni. Življenje je proces, katerega del smo in praksa čuječnosti je proces spoznavanja našega odnosa do tega.
Sama čuječnost prakticiram in jo priporočam vsakemu. Kot terapevtka z gotovostjo lahko rečem, da je čuječ odnos do življenja dragocen in poln uvidov – ne glede na to, na kateri strani dialoga sedimo v psihoterapevtski obravnavi.
Tina Turk, specializantka analitične psihologije (Jungovske psihoanalize, članica IAAP)
Za več vprašanj ali prijavo na tečaj nam pišite: