Odkar vem zase, me je zanimala narava in tako tudi človek in njegova notranja narava. Zato sem raziskovala povezave med stvarmi, ki sem jih spoznavala. Veliko pojavov je namreč po mojem opažanju živelo neko ločeno življenje, po drugi strani pa sem intuitivno čutila, da so med sabo povezani. Moja prva izobrazba je tako bila komunikacija in umetnost.
Sčasoma sem se naučila, da tudi vse nevidno, kar čutimo in zaznavamo, na koncu vedno da vidne rezultate. Po teh spoznanjih sem se lotila raziskovanja psiholoških tehnik, ki so družbeno najbolj sprejemljiv prevod povezave med notranjim in zunanjim svetom. Na koncu sem se odločila za Jungovsko metodo, ker mi je najbližja.
Za mano je okoli dvajset let raziskovanja in dela na sebi in z drugimi. Tako se je odprl dostop do velikega števila informacij, ki ga želim deliti z drugimi. Ta želja izhaja iz dejstva, da sem bila skozi moje življenje čustveno, psihološko in tudi fizično precej(krat) ranjena, in kot vsak 'general po bitki' si enostavno močno želim, da bi lahko pomagala drugim, ki so v taki situaciji. Z dobro in pravočasno strategijo bitka morda celo ni potrebna.
Tudi meni so pomagali drugi, zato čutim, da je naravno in prav, da pomagam in podprem tiste, ki to želijo. Samo z lastno transformacijo smo lahko resnično usposobljeni za to, da smo najboljši 'jaz', in samo tako lahko pomagamo drugim, bodisi z zgledom ali drugače.
Zakaj bi želela pomagati?
Ker menim, da nas prav povezanost dela ljudi.
Ker smo zato na svetu, da svet skupaj doživljamo, in ker življenje ni izolirano bivanje, ne glede na to, da vsi v svoji notranjosti doživljamo individualni 'prevod' tega, kar se nam dogaja.
Znanstvenikom prepuščam raziskovanje, ali absolutna objektivnost obstaja; naše počutje je vsekakor odvisno od tega, kako mi osebno doživljamo naš vsakdan, tu pa lahko veliko storimo tako sami kot skupaj.
Tina